Matthew Kenney – Dan 24

Vem, vem, zamujam že en dan z reportažo mojega četrtega dneva na drugi stopnji akademije Matthew Kenney. Iskreno, imela sem neverjetno (ne)srečo s selitvijo, a na koncu se je vse porihtalo tako kot se je moralo. Zdaj sem končno v varni soseski, blizu šole in v postelji s kar petimi puhastimi vzglavniki! Ne morem vam niti opisat koliko čudaških ljudi sem naletela v manj kot 2 mesecih, a zdaj se končno počutim bolj varno  in mirno kjer bivam. Torej, gremo na četrti dan naše 2. stopnje.

Naredili smo daleč najljubši recept v celotnih petih tednih! Zelen curry s Kelp rezanci, oh moj bog, to je bila res prava bomba okusov. In mislim, da je pravi čas, da se izpovem…

Že nekaj časa nazaj sem spoznala, oziroma sem se verjetno prepričala, da če ne jem vsake dve do tri ure, bo moj krvni tlak šel po zlu in se bom zaradi tega strmo približala omedlevici in vrtoglavici. Ko odbijejo tri ure začne trebušček ropotati in telo stavkati, formirati se začne katastrofa in že si zamišljam kako me reševalci najdejo z neuspešnim na pol odprtim presnim prigrizkom, “prepozni smo” si rečejo.

Malo heca, malo zares… A res ne vem od kje sem to dobila. No zdaj imam ta problem, da niti tri ure ne minejo, saj non stop v šoli nekaj grickam. A kako da ne bi? Pripravljamo te neverjetno okusne jedi in tam ob strani vedno ostaja viška, katerega nikakor ne morem dopustiti, da se odvrže. Neštetokrat so nam povedali, da moramo samo okušati in nam ni potrebno vsega pojesti! A saj veste kaj pravijo: ang. Once you pop you just can’t stop! 

PS: Manolo se je odločil, da moram bit na večih fotografijah…