Matthew Kenney – Dan 18

Dnevno

Advertisements

Je mogoče, da je že konec 18. dneva na akademiji Matthew Kenney?! Čas res hitro beži. Danes smo končali z našimi pripravami za jutrišnjo predstavitev naših jedilnikov. Zelo sem zadovoljna s svojim jedilnikom in komaj čakam, da ga končno lahko sestavim na krožnikih.

Današnji post je podoben včerejšnjemu, ni veliko slik za pokazati. Verjetno ne želite videti kako brezglavo letam po kuhinji, kot da iščem pravi zaklad, a se izkaže, da le ne najdem olivnega olja. Še vedno imam sladkorni “overload” zaradi sprobavanja različnih presnih slaščic ala presnega fudga, chai in matcha truflov, čokoladnih tort, sladoledov in limoninih piškotov… Ja vse to sem sprobala, kar ne pomeni, da sem se ustavila pri zvrhani žlici.

Noge me ubijajo in že pogledujem proti postelji. Danes je bilo vse na naši samodisciplini. Organizacija je bila odvisna od nas, od dobavitve sestavin, do namakanja oreščkov. Če si kaj pozabil si se pač moral znajti sam. Rešitev za mojo malo pozabljivost je bila – velik nasmešek k sosedi in že je bil pri meni delček njenih namočenih orehov… pssst.

Po  maratonskem degustiranju sem bila pripravljena na odhod domov. A čakajte to ni vse! Moj večer je bil pravtako zelo “zanimiv”. Na poti domov sta me dve pijani brezdomki skoraj porinili s kolesa na cesto (se jima je zdelo zabavno), videla sem moškega, ki je lovil golobe, vsakemu posebej dal poljub in jih spravil v kletko, nato je nek zadrogirani gospod komaj prilezel na naš avtobus na pol nag (z velikim nasmeškom) in prvič po enem mescu nisem zmrznila na avtobusu  (ni relevantno)… Po vseh the izkušnjah začnem res pogrešati našo mirno malo deželico.