Matthew Kenney Cuisine – Drugi dan

Za mano je še en krasen dan akademije Matthew Kenney. Za vse tiste, ki ste se pravkar priključili mojemu potovanju, vam predstavljam svoj pravkar zaključen drugi dan mojega usposabljanja na akademiji Matthey Kenney v Santa Monici…. Brez odlašanja nadaljujmo kar do par kulinaričnih vrhuncev v mojem dnevu!

Skoraj sem bila pozna kuharica, moje jutro se je začelo s pripravo zajtrka. Odločila sem se za lahek smoothie iz kodrolistnega ohrovta, banane, solate in mandljevega mleka. Kratka in neprespana noč me je naredila zelo počasno, kar je pripeljalo do tega, da sem skoraj zamudila na avtobus. Na srečo imam vintage beach cruiser, ki mi je pomagal, da ne zamudim na minuto točnega avtobusa. Ja, precej nenavadno, a vozim se s kolesom do avtobusne postaje, ki traja približno 10-15 minut, in nato priklenem svoje kolo na vozilo in se vozim do Santa Monice še nadaljnih 40 minut. V akademijo sem prišla ravno ob pravem času in začela pripravljati svojo t.i. postajo.

Imeli smo privilegij spoznat našega tretjega/glavnega inštruktorja – Chef Shauna. Jutro smo začeli brez kave, ker pretirana hiperaktivnost ne bi pripomogla k našim (ne)spretnostim z nožem. Danes smo vadili različne oblike, in sicer batonnets, dices in juliennes. Naj vam povem, da  so moji batonnets izgledali bolj kot čudno oblikovani gumbi, a Chef Rachel me je potolžila, da se z vajo in s prakso daleč pride. Po uri vihtenja nožev smo pozornost preselili k prvem receptu!

Naredili smo pesine raviole. Ta recept je izdelan iz rdeče pese, nadev iz sira, kjer so osnova oreščki in preliv narejen iz sladkih rumenih paprik (se opravičujem, a recepta ne smem razkriti). Celotna priprava je bila zelo zabavna, strašljivo je bilo le srečnje z mandolino, za katero nam je Chef Rachel povedala kar nekaj krvavih zgodbic. Ko smo končali z našo pripravo hrane, je bil čas za moj najljubši del – stiliranje svojega krožnika. Uspelo mi je na malo drugačen način in z rezultatom sem bila zelo ponosna. Nenadoma je razred preplavil zvok klikanja, zvok pametnih telefonov, ki dokumentirajo vsak študentov krožnik. Ko je bil vsak od nas zadovoljen s svojo sliko in krožnikom, nas je čakalo čiščenje in malica tistega kar smo ustvarili… Ni boljšega kosila – sveže, ekološko in narejeno s srcem!

Dan smo zaključili s predpripravo še enega od receptov za jutri, in sicer Presno Lazanjo. Vsak od nas je ustvaril sir narejen iz makadamij in marinaro iz rdečih paprik – tako zelo okusno in nenavadno, da sem postala zelo radovedna, kako bo celoten sklop ustvaril tisti italijanski okus lazanje.

Po pouku sem si privoščila eno mini ameriško šopingiranje, kar je nekaj popolnoma običajnega za nas Slovence, da se nam kar malo zmeša ob ugodnih cenah oblačil. Tokrat  smo s študenti našli še eno izmed mnogih okusnih ekoloških restavracij – True Food Kitchen. Radovedno sem naročila veganski hamburger iz kvinoje in avokadom, solato, humusom in kodrolistnatim ohrovtom ter sladkim krompirjem. Sem omenila, da bi lahko jedla sladki krompir vsak dan, kar sicer že prakticiram, odkar sem prišla?

Počasi je bil ura, da “odcruisam” nazaj domov in se spravim zgodaj spat… Jutri imam dan za izpopolnjevanje svojih gumbov… Mislim batonnetsov 😉

  • barbara drnac

    Gudika. Moja dotrca je extra talent.