Zdrava jabolčna pita s hruškami

Obožujem poletje na Novi Zelandiji! Malo se surfa, veliko se dela in predvsem se pa pri nas v hiši veliko ustvarja v kuhinji. Moram sprobat vse sadeže, ki jih poletje tukaj ponuja. Kot veste mi prijazni OOOOBY dostavlja sestavine za moje “ustvarancije”, tokrat sem dobila cello škatlo ekoloških sladkih hrušk. Odločila sem se, da naredim tisto dobro jabolčno pito ampak na zdrav način z dodatkom hrušk. Tale je zmagovalka in priporočam, da jo servirate z jogurtom ali pa vanilijevim sladoledom. Njam!

  • Testo
  • 3 skodelice pirine moke ali mandljeve za brezglutensko verzijo
  • 1 skodelica ovsenih kosmičev
  • 3/4 skodelice masla (narezanega na koščke) za vegane lahko kokosovo olje
  • 2 JŽ hladne vode
  • 2 JŽ medu ali javorja za vegane
  • ščep soli
  • 3 JŽ cimeta
  • 3 JŽ ingverja v prahu
  • Jabolčni/Hruškov Nadev
  • 4 jabolk
  • 4 hrušk
  • 1/2 skodelice jabolčnega soka ali vode
  • 2 čž vanilije
  • 1 čž cimeta
  • 1 JŽ medu ali javorja
  • 1 JŽ koruznega škroba

 

Testo

Premešajte vse sestavine v multipraktiku dokler ne dobite zdrobljene mase. Dodajte malo vode da dobite testo. Ovijte v folijo in pustite v hladilniku za 30min. V tem času naredite jabolčni/hruškov nadev.

2/3 testa oblikujemo po nižjem modelu za pite s premerom 20 centimetrov, pri čemer naredimo tudi malo robu. Model za 10 minut postavimo v segreto pečico 175 stopinj, da se testo svetlo rjavo obarva. 1/3 testa pustite za po vrhu.

Jabolčni/Hruškov Nadev

Razrežite jabolka in hruške na majhne delčke in jih postavite v ponev. Dodajte jabolčni sok in vse ostale sestavine razen koruznega škroba. Kuhajte na nizki temperaturi 15 min, dokler se vse ne zmehča. Na koncu dodajte koruzni škrob.

Nadev vlijte v testo, nato 1/3 testa porazdelite po vrhu. Pecite na 175 stopinj okoli 30 mn, dokler ni lepo rjava.

 

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Zdrava jabolčna pita s hruškami
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več