Veganski čokoladni mousse

sladoled + puding

Kar obljubim tudi držim in ponovno predstavljam recept s petimi sestavinami, ki ga lahko pripravite v 15ih minutah. Veganski čokoladni mousse - narejen s pomočjo aquafabe. Ne se ustrašit terminologije, to je le voda, v kateri so se kuhale stročnice, kot so fižol, največkrat pa se uporablja voda, v kateri se je kuhala čičerika. Voda po kuhanju in ohlajanju postane sluzasta in deluje kot vezivo. Spominja na beljake jajc in se spremeni v sneg! S pomočjo vinskega kamna pa to le še utrdimo. Recept je enostaven in primeren za alergike in vegane.

  • bg - brezglutensko
  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • sestavine
  • 1 skodelica/240 ml aquafaba (sobna temperatura - voda iz konzerve čičerike)
  • 1/8 čž vinskega kamna
  • 2 JŽ javorjev sirup ali agava
  • 170g temne čokolade (veganske)
  • 1 JŽ vanilijevega ekstrakta
  • ščepec soli
  • 1 merica Sunwarrior Čokolada Blend proteinov (po želji)

V veganski čokoladni mousse lahko vmešate tudi okusne Sunwarrior beljakovine, na katere prisegam! AKCIJA! S kodo: Tereza dobite tudi 10% popusta!

Sprva stopite čokolado nad kozico. Ko je popolnoma stopljena jo postavite na stran, da se ohladi. Medtem pripravite meringue oz. sneg iz aquafabe. V posodo dodajte aquafabo in premešajte s vinskim kamnom. S paličnim mešalnikom ali mikserjem stepajte 5-15min – dokler ne dobite snega. Nato vmešajte vanilijo in javorjev sirup, ponovno premešajte. Nato dodajte stopljeno čokolado in previdno premešajte. (Dodajte Sunwarrior proteine če želite beljakovinski mousse). Vlijte v servirne kozarčke. Postavite v hladilnik za vsaj 4 ure. Okrasite in postrezite.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Veganski čokoladni mousse
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več