Veganski Čokoladni Mousse

sladoled + puding

Kar obljubim, tudi izpolnim, zato ponovno predstavljam recept s petimi sestavinami, ki ga lahko pripravite v 15ih minutah. Veganski čokoladni mousse - narejen s pomočjo akvafabe. Ne ustrašite se terminologije, to je le voda, v kateri so se kuhale stročnice, kot so na primer fižol, največkrat pa se uporablja voda, v kateri se je kuhala čičerika. Voda, ko se ohladi, postane sluzasta in deluje kot vezivo. Spominja na beljake jajc in se spremeni v sneg! Z vinskim kamnom pa jo le še utrdimo. Recept je enostaven in primeren za alergike in vegane. *V sodelovanju z Beko*

  • bg - brezglutensko
  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • sestavine
  • 1 skodelica/240 ml akvafabe (sobna temperatura, tekočina iz konzerve čičerike)
  • 1/2 čž vinskega kamna
  • 2 JŽ javorjevega sirupa ali agave
  • 170 g temne čokolade (veganske)
  • 1 čž vanilijevega ekstrakta
  • ščepec soli

Čokolado stopite v vodni kopeli. Postavite jo na stran, da se ohladi.

Z Beko stepalnikom pripravite meringo oziroma sneg iz akvafabe. Akvafabo v posodi zmešajte z vinskim kamnom. Z mešalnikom stepajte 5–15minut, dokler ne nastane sneg. Nato vmešajte vaniljo in javorjev sirup in znova premešajte. Na koncu dodajte stopljeno čokolado in previdno premešajte. Vlijte v servirne kozarčke. Postavite v hladilnik za najmanj 4 ure. Okrasite in postrezite.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Veganski Čokoladni Mousse
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več