Veganski Brownie

torte + peciva

Veganski fižolov brownie je totalna senzacija, saj zanj ne potrebujete niti moke niti masla ali jajc. Fižol doda fino teksturo pecivu in je popln prigrizek, saj ima obilo beljakovin in je brez glutena. V sodelovanju s Sparom in Pisano kulinariko smo tako za vas ustvarili nekaj za posladkat in prigriznit brez občutka "pregrehe"!

  • bg - brezglutensko
  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • sestavine
  • 1 pločevinka ali 1 3/4 skodelice kuhanega fižola
  • 2 JŽ lanene moke (zmiksanih lanenih semen)
  • 6 JŽ vode
  • 3 JŽ kokosovega olja
  • 3/4 skodelice/ 75 g kakava v prahu
  • ščepec soli
  • 1 čž vanilijevega ekstrakta
  • 1/2 skodelice/110 g kokosovega sladkorja
  • 1 1/2 čž pecilnega praška
  • po vrhu
  • narezani orehi
  • narezana črna čokolada

Za pripravo veganskega brownija sprva zmešajte laneno moko s 6 JŽ vode. Postavite na stran in počakajte vsaj 5 minut, da se zgosti, to je naš nadomestek za dve jajci.

Medtem segrejte pečico na 180 stopinj Celzija in postavite vse sestavine v multipraktik (razen orehov in čokolade) in zmiksajte do gladkega. Nato dodajte v maso še laneno zmes in ponovno zmiksajte. Če se vam zdi masa pregosta dodajte malce vode. Manjši pekač pripravite s peki papirjem in maso prelijte v pekač. Po vrhu dodajte orehe in narezano črno čokolado. Pecite 20-25 minut dokler vrh peciva ni suh. Sredica bo malce bolj vlažna, to je super! Postavite na stran, da se ohladi, vsaj za 30 minut. Previdno razrežite in postrezite z veganskim sladoledom.

Brownie lahko postavite v hladilnik, kjer se bo tudi malce strdil in ne bo nič manj okusen!

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Veganski Brownie
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več