Veganski Borovničevi Muffini s Kokosovim Jogurtom

Na Novi Zelandiji smo popolnoma v zimi in zavita v plašč zavistno gledam vaše tople slike iz Slovenije. Ampak bo treba potrpeti, tako kot ste vsi doma premagali dolgo zimo, jo bomo tudi mi. Pri nas nimamo več toliko sezonskega pridelka, sem pa pridno zamrznila poletne borovnice. Za vas sem tokrat pripravila nekaj enostavnega, veganskega in okusnega. Recept, ki ga naredimo v pičlih 10-ih minutah. Medtem, ko čakamo, da se vse speče, pospravimo kuhinjo, zaplešemo in voilà, imamo popolno sladico za vse tiste poletne piknike in druženja. Nikomur ne povedati, da so muffini brez slabe vesti. Mogoče kasneje ... boste videli njihove ljubke presenečene obraze!

  • Sestavine
  • 2 banani
  • 3/4 skodelice mandljevega mleka
  • 1 čž jabolčnega kisa
  • 1 čž vanilije v prahu
  • 1/4 skodelice kokosovega olja
  • 1 skodelica pirine moke
  • 1 skodelica ajdove moke
  • 6 JŽ kokosovega sladkorja
  • 2 čž pecilnega praška
  • 1/2 čž sode bikarbone
  • 1 skodelica borovnic
  • malo rožmarina (po želji)
  • kokosov jogurt in borovnice v prahu

Veganski Borovničevi Muffini s Kokosovim Jogurtom

Sprva pretlačimo banani, dodamo mandljevo mleko, jabolčni kis in kokosovo olje. V drugi skledi zmešamo vanilijo v prahu, pirino in ajdovo moko, kokosov sladkor, pecilni prašek, rožamarin in soda bikarbono. Dodajmo mokre sestavine k suhim in premešajmo. Nato počasi dodajmo borovnice, premešamo. Vlijmo v muffin modelčke in pecimo na 180 °C, 26–28min. Ohlajene okrasimo s kokosovim jogurtom (recept najdete v knjigi Zdravo, Tereza!) ali stepeno kokosovo smetano ter borovnicami v prahu.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Veganski Borovničevi Muffini s Kokosovim Jogurtom
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več