Veganska slivova pita

pite

Enostavne sladice bi lahko rekli, da so moja specialiteta. Seveda jih rada tudi malo zapletam, a sem ugotovila, da sem čisto vsakič utrujena in nezainteresirana za sladico, ki sem jo pripravila. Za 2018 sem si rekla "nič več!", od zdaj naprej vam predstavljam nekaj zelo imenitnega. Veganska slivova pita, ki jo lahko naredite v avtodomu, pri prijateljih in v najmanjši pečici, ki si jo lahko zamislite. Hitro pripravljena in popolnoma prilagodljiva na sezono - če nimate sliv, uporabite jabolka, hruške, jagode ali pa čokoladni ganache!

  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • testo
  • 1/4 skodelice/60 ml mandljevega mleka
  • lupinica ene limete (po želji)
  • 2 skodelici/230 g pirine moke
  • 1/2 skodelice/75 g ajdove moke (ali 1/2 skodelice dodatno pirine moke)
  • 1 čž cimeta
  • 1/4 skodelice/60 ml kokosovega olja (stopljenega)
  • nadev
  • 2 skodelici/350 g sliv (ali drugega sezonskega sadja)
  • 1/4 skodelice/50 g kokosovega sladkorja
  • 2 JŽ koruznega škroba ali marantine moke
  • ščepec soli
  • 1 čž vanilijevega ekstrakta
  • 1 JŽ limoninega soka

Sprva naredite testo. Enostavno vse sestavine premešajte v skledi. Gnetite dokler ne dobite testo katerega lahko razvaljate. Uporabite valjar in ga razvaljajte na pomokani površini. Pripravite in namastite pekač za pite. Testo oblikujte v model. (Če pekača nimate lahko testo enostavno razrežete v obliki kroga in robove s prsti stisnete skupaj.)

Pripravimo nadev. Slive narežete in jih zmešate s kokosovim sladkorjem, marantino moko, soljo, vanilijo in vanilijevim sokom. Maso vlijte na testo in pecite na 190 stopinj celzija vsaj 20 minut oz. dokler pita ni pečena.

Postrežemo še toplo z veganskim sladoledom.

Če nimate sezonskega sadja, si lahko pomagate s tem receptom – ganache. Enostavno testo pečemo 15 minut, ko je ohlajeno prelijemo ganache in pustimo v hladilniku vsaj 30 min.

Veganska slivova pitaVeganska pita

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Veganska slivova pita
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več