Veganska Jabolčna Pita

pite

Ni je čez dobro domačo jabolčno pito in zdaj je pravi čas za ta okusen recept, ko imamo še zadnje vzdihljaje sočnih jabolk. Pita je pripravljena v sodelovanju s Pisano Kulinariko s Sparom in narejena popolnoma na veganski način in brez kompliciranja.

  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • testo
  • 1 ¼ skodelice/130g bele pirine moke
  • 1 skodelica/115g zmletih ovsenih kosmičev
  • 1 čajna žlička pecilnega praška
  • 6 ½ jedilnih žlic/100 ml kokosovega ali oljčnega olja
  • 6 ½ jedilnihžlic/100 ml javorjevega ali riževega sirupa
  • 2 jedilni žlici ledeno hladne vode, po potrebi
  • nadev
  • 8 jabolk, olupljenih in narezanih
  • 1 čajna žlička cimeta
  • 2 jedilni žlici limonovega soka
  • ščepec soli
  • 2 jedilni žlici javorjevega sirupa
  • 2 jedilni žlici tapiokinega ali koruznega škroba
  • 2 čajni žlički vaniljevega izvlečka

Za vegansko jabolčno pito pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Pripravite tortni model s peki papirjem.

Za testo v posodi zmešajte moko in zmlete ovsene kosmiče, pecilni prašek in sol. V drugi posodi premešajte javorjev sirup, kokosovo olje in vodo. Dodajte k moki in pregnetite. S prsti oblikujte testo v tortni model.

V skledi zmešajte jabolka z vsemi preostalimi sestavinami, nato s to maso prekrijte testo za pito. Pokrijte s folijo in pecite 45 minut. Potem sladico odkrijte in pecite še 45 minut. Počakajte, da se ohladi, in postrezite z veganskim sladoledom.

Tudi na teresamisu

Veganska Jabolčna Pita
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več