Presni Cupcakes

Recepti

No pa sem doma v mrzli deževni Sloveniji. Seveda da se lahko privadim na hladno podnebje, se zatečem v svojo toplo kuhinjo. V petek bom pripravila tale recept presnih cupcakesov, ki bodo tudi zvezde sobotnega slikanja. Več o tem kmalu!

CUPCAKES

  • 1 skodelica lešnikove mike (zblendajte lešnike v blenderju)
  • 1/3  skodelice datljeve paste (zblendajte 1 skodelico datljev z 1/4 skodelice vode)
  • 1 skodelice kokosove moke
  • 2 JŽ mandljevega mleka
  • malo soli
  • 2 JŽ kokosovega olja
  • 1 JŽ zmletin lanenih semen
  • vanilija

Z multipraktikom zmešajte kokosovo moko, mandljevo moko. Dodajte datljevo pasto, mandljevo mleko, vanilijo in sol, zblendamo. Na koncu dodamo kokosovo olje in zmleta lanena semena, ponovno zmešajte dokler ne dobite testo za cupcakse. V pladnju za muffine vstavite papirčke za muffine in nežno potisnite maso. Postavite pladenj v hladilnik ali zamrzovalnik, medtem ko pripravljate glazuro.

GLAZURA

  • 1 skodelica indijskih oreškov, namočenih za vsaj 4 ure
  • 1/2 skodelice borovnice
  • 1/4 skodelice agave, maple sirupa in kokosovga nektarja
  • vanilija
  • 1/4 skodelica kokosovega olja
  • 4 1/2 JŽ stopljenega kakavovega masla

S pomočjo blenderja zblendamo indijske oreščke, borovnice, vanilijo, agavo v gosto gladko kremo. Dodamo kokosovo olje in maslo in zmešamo. Nalijemo v veliko plitvo posodo in postavimo v hladilnik za vsaj 6 ur. Ko se glazura strdi jo premažemo čez naše cupcakse.  Pustimo v hladilniku preden postrežemo.

Tudi na teresamisu

Presni Cupcakes
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več