Presna Čokoladno Bananina Torta

Uradno je tole najljubša torta mojega dragega. Presna torta, brez sladkorja in glutena, a polna okusa. Čokoladni ganache po vrhu je pika na i. Verjetno, da je bila torta tak hit je tudi krivec razgled na prečudoviti Auckland. Žal to še ni naš razgled ampak prijateljice, ki nas je pogostila z večerjo. Skupaj smo v njeni kuhinji ustvarjali zdrave dobrote, se skopali v njenem bazenu in zaključili z mojo torto. Zelo naporna nedelja, se strinjam.

  • Testo
  • 2 skodelici lešnikov
  • 2/3 skodelice ovsene moke
  • 3 JŽ kokosovega sladkorja
  • 4 JŽ javorjevega sirupa
  • ščep soli
  • 1 JŽ ingverja v prahu
  • 2 JŽ kokosovega olja
  • Krema
  • 2 skodelici namočenih indijskih oreščkov (namočeni čez noč ali vsaj 4 ure)
  • kokosovo meso (meso dveh mladih kokosov)
  • 2 zelo zreli banani
  • 1 JŽ medu (ali drugega sladila)
  • 1 čž soli
  • 2 skodelici kokosove vode (ali kokosovega mleka)
  • 2 JŽ vanilijevega ekstrakta
  • 1/3 skodelice kokosovega olja
  • 2 JŽ limoninega soka

 

_MG_4866

Testo

V blenderju zblendajte lešnike v moko, pazite da ne blendate preveč, ker se bo spremenilo v lešnikovo maslo. Zmešajte vse sestavine z rokami in obložite v tortni model. Lahko postavite čez noč v dehidrator, da je testo bolj “crunchy” ali pa kar v pečico, če vam je vseeno ali je preno ali ne.

Krema

Zblendajte vse sestavine (razen kokosovega olja) do gladkega. Nato dodajte kokosovo olje in blendajte še za minuto. Vlijte v tortni model na pripravljeno testo. Postavite v zmrzovalnik čez noč ali vsaj za 4 ure. Ko se krema strdi, polijte čez pripravljeni čokoladni ganache in okrasite z ostanki testa. Servirajte.

Ganache

_MG_4880 _MG_4886 _MG_4895

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Presna Čokoladno Bananina Torta
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več