Okusna ovsena kaša s kokosovim jogurtom

Priznam, da sem naravnost zasvojena z dobro »staro« ovseno kašo (porridge). Z njo sem se spoznala tukaj na Novi Zelandiji in od takrat naprej si jo pripravljam skoraj za vsak zajtrk. Nežno topla kaša me spominja na sladico, ki jo lahko brez slabe vesti pojem že zgodaj zjutraj! Zelo pametno je ovsene kosmiče namočiti eno noč prej, še pred kuhanjem. Fermentacija zrna »aktivira« naravno prisotne vitamine in minerale (ali natančneje, de-aktivira njihove varovalne mehanizme), tako da jih naše telo lažje prebavi. To velja za vsa zrna, kot tudi oreščke. Daljša ko je fermentacija ali namakanje, boljši ima učinek.

  • Sestavine
  • 1 skodelica eko ovsenih kosmičev
  • 1/2 JŽ jabolčnega kisa ali limoninega soka
  • 1 1/2 skodelice vode
  • 1 skodelica kokosovega mleka (ali drugo rastlinsko mleko)
  • 1 čž cimeta in vanilijevega ekstrakta
  • 1/2 čž ingverja v prahu
  • 1 merica v eganskih Sunwarrior beljakovin* (po želji)
  • 2 JŽ manuka medu
  • 2 JŽ chia semen
  • 3 JŽ kokosovega** ali navadnega jogurta

Pomembno je, da zmešate prve tri sestavine na seznamu in jih pustite, da se namakajo 12–24 ur.

Naslednji dan zmešajte fermentirano zmes (tudi vodo!) z vsemi preostalimi sestavinami. Kuhajte dokler ne začne vreti, ves čas mešajte. Potem zmanjšajte ogenj in kuhajte še približno 5 minut. Po potrebi dodajte še kokosovo mleko.

Postavite v posodice in ponudite z različnimi prelivi. Kar vam srce poželi: jaz sem izbrala kokosov jogurt pomešan z malinami, borovnice, chia semena in manuka med.

*Sunwarrior beljakovine* (po želji).

**Recept za pripravo kokosovega jogurta najdete v knjigi Zdravo, Tereza!.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Okusna ovsena kaša s kokosovim jogurtom
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več