Najboljši Veganski Sladoled

Poletje, kje si? Na Novi Zelandiji te pogrešamo! Pred kratkim smo si, v naši tipično mrzli novozelandski hiški, pričarali malo poletja. Čisto po kmečko smo prižgali vse možne grelce do najvišje stopnje in jedli brezglutenske vaflje z najboljšim veganskim sladoledom, ki sem ga do sedaj naredila! Čisto zares, tega recepta ne spreminjam za nič na svetu, res je neverjetno »kremozen«. A je to sploh beseda? No, v naši novozelandski koloniji slovencev, je. Sladoled sem malo spreminjala samo takrat, ko sem dodajala okuse; uspel je tudi kavni, samo zamenjala sem kakav v prahu z enim espressom (ne, ni eKspreso!). Za ta recept potrebujete aparat za izdelovanje sladoleda, dobi se ga skoraj že povsod. Verjemite mi, ne bo vam žal. To bo vaš novi partner, pa še ugoden je! Ne sprašuje neumnih vprašanj, samo tiho pripravi in servira najboljši zdrav sladoled.

  • Sestavine
  • 2 konzervi polnomastnega kokosovega mleka
  • 1 JŽ marantine moke/škroba ali 2 JŽ koruznega škroba
  • 1 čž vanilijevega ekstrakta
  • ščep soli
  • 1/4 skodelice kakava v prahu
  • 1/2 skodelice agave

Vsaj 24 ur prej postavite posodo za sladoled v zamrzovalnik. Tekočina v posodi aparata mora biti popolnoma zamrznjena.

Premešamo in odpremo kokosovo mleko ter ga prelijemo v ponev. Zavremo z vanilijevim ekstraktom, škrobom, soljo in kakavom v prahu. Mešamo približno 5 minut, dokler masa ne postane malo bolj gosta, skoraj tako kot puding. Maso postavimo v hladilnik za vsaj 3–4 ure, da se ohladi.

Nato uporabimo aparat za izdelovanje sladoleda. Vlijemo v aparat in nadaljujemo po navodilih proizvajalca. Če aparata nimate, lahko preizkusite, da maso postavite v zamrzovalnik in jo premešate vsakih 30 min. Postrezite v kornetu z vaflji ali s svežim sezonskim sadjem.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Najboljši Veganski Sladoled
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več