Najboljša veganska torta

t najljubši

Pisana kulinarika je ponovno v akciji, tokrat smo v sodelovanju s Sparom pripravili popolnoma vegansko vanilijevo torto s kokosovo glazuro. Torta je puhasta in ravno prav sladka, doda se ji lahko sezonsko sadje in okrasi čisto po vaši domišljiji. Pustite jo lahko na sobni temperaturi do tri dni ali pa v hladilniku do enega tedna.

  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • biskvit
  • 1 in 3/4 skodelice/220 g pirine bele moke
  • 1 skodelica/200 g kokosovega sladkorja
  • 1 čž soda bikrabone
  • ščepec soli
  • 1 skodelica/240 ml mandljevega mleka
  • 2 čž vanilijevega ekstrakta
  • 1/3 skodelice/80 ml kokosovega olja (ali olivnega olja) stopljenega
  • 1 JŽ jabolčnega kisa
  • glazura
  • 1 skodelica/170 g kokosovega jogurta
  • 1 čž vanilijevega ekstrakta
  • 3 JŽ agave (ali drugega sladila)

Za najboljšo vegansko torto sprva segrejte pečico na 180 stopinj Celzija. Moko presejte v posodo in dodajte sladkor, soda bikarbono in sol ter premešajte. Dodajte mandeljno mleko, vanilijo, kokosovo olje in kis ter ponovno premežajte. Pripravite tortni model s peki papirjem (lahko dva 15 cm ali enega 18 cm). Vlijte maso, zdaj lahko dodate še sezonsko sadje, jaz najraje uporabim borovnice ali maline, pecite 30-40 minut. Odstranite iz pečice in z zobotrebcem vstavite v sredino torte. Če pride ven čisto potem je vaša torta pečena. Postavite na stran, da se biskvit popolnoma ohladi.

Medtem pripravite glazuro. Enostavno vse sestavine premešajte in postavite na stran. Za pripravo domačega kokosovega jogurta, lahko najdete recept tukaj.

Ko je biskvit popolnoma ohlajen, razporedite glazuro in okrasite po želji s sadjem ali vrtnicami.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Najboljša veganska torta
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več