Mehki Zdravi Melasini Piškoti

Ti piškoti so 'heaven on earth', vsaj tako jih je poimenovala cimra. Ko ugriznete v njih začutite mehko sredico in okus po prijetnih začimbah ter bogato temno melaso, ki piškotom doda popolnoma drugo dimenzijo. Po želji lahko piškote naredite na veganski način, nujno pa je, da maso pred peko ohladite. Če tega ne boste naredili, se bo masa razlezla in piškoti bodo zelo tanki in hrustljavi – kar spet ni tako slabo, ampak vseeno si želimo 'fluffy' mehke piškotke, ki jih lahko postrežemo tudi s sladoledom!

  • Sestavine
  • 1 jajce (VEG jajce: 2 JŽ zmletih lanenih semen zmešanih z 3 JŽ vode, pustite na strani)
  • 1 skodelica kokosovega sladkorja
  • 1/2 skodelice stopljenega kokosovega olja
  • 1/3 skodelice tekoče melase
  • 1 JŽ vanilijevega ekstrakta
  • 1 čž cimeta
  • 1/2 čž ingverja v prahu
  • 1/2 čž klinčkov v prahu
  • 1/4 čž muškatnega oreščka v prahu
  • ščep soli
  • 2 skodelici pirine moke (ali pol ajdove in pol kamutove)
  • 1 čž sode bikarbone

V skledi 4 minute konstantno mešajte jajce (ali vegansko lanenino jajce), kokosov sladkor, kokosovo olje, melaso in vanilijo. Nato dodajte vse ostale sestavine in previdno premešajte (pirina moka je zelo delikatna). Oblikuje krogljice, postavite na pekač in pustite v hladilniku vsaj 2–3 ure, da se masa ohladi (le tako bo sredica mehka).

Maso vzemite iz hladilnika in pecite v pečici 8–9 min na 175 °C in nič več. Tudi če se vam zdi, da niso dovolj pečeni, se bodo zelo strdili, ko se ohladijo. Posipajte s kokosovim sladkorjem in postrezite z vročo čokolado ali pa s sladoledom.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu

Mehki Zdravi Melasini Piškoti
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več