Matthew Kenney – Dan 23 in Recept

Dnevno

3. dan v 2. stopnji na akademiji Matthew Kenney. Moj dan se je večinoma vrtel okoli selitve v drug apartma. Po težavah z wifijom, najemnino, prepovedi uporabe kuhinje in res slabemu spancu, sem pripravljena in pozitivna za bolj uspešen dan (cappuccino z mandljevim mlekom tudi pomaga).

V presno kulinarični šoli je bilo danes vse bolj enostavno. Ustvarili smo presne kalamare (seveda brez lignjev ampak iz gobic) s presno tatarsko omako, kar ni bilo po mojem okusu, sploh pa gobe. Naredili smo tudi različne presne omake/ krekerjev/čips iz jajčevca itd. Vse se je vrtelo okoli dehidriranja in krekerjev. Zato vam z veseljem predstavljam še en recept, tokrat boste za tega potrebovali dehidrator. Presni krekerji iz sušenih paradižnikov.

sestavine

  • 2 skodelici orehov, namočenih čez noč
  • 1/2 skodelice moka lanenega semena
  • 1/4 skodelice vode
  • 1/3 skodelice sušenih paradižnikov, zmehčane v vodi in sesekljani
  • 1/4 skodelice narezane olive,
  • 1 ČŽ origana
  • ščepec timijana
  • ščepec soli

Postavite orehe v multipraktiku in zblendajte dokler ne dobite zmes (ne zblendajte preveč), dodajte laneno seme. Ločeno zblendajte sušene paradižnike in olive ter vodo. Dodajte k vaši mandljevo laneni “moki” in na roko vmešajte vse ostale sestavine.

Ko dobite “testo” razporedite nekaj mm na debelo na teflonske podlage za sušenje, pod podlago porinemo pladenj za dehidriranje in vse skupaj postavimo v dehidrator, ogret na 60 stopinj za eno uro in nato spustimo na 46 za okoli 8 ur. Nekje vmes med sušenjem, krekerje previdno obrnite.

Tudi na teresamisu

Matthew Kenney – Dan 23 in Recept
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več