Humus in Namazi na Tri Načine

prigrizki

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je bilo naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

  • bg - brezglutensko
  • bl - brez laktoze
  • v - vegetarijansko
  • veg - vegansko
  • zeleni namaz
  • 1 pločevinka/200 g belega kuhanega fižola
  • 1 pest divje regačice (če nimate lahko uporabite špinačo ali kodrolistni ohrovt)
  • 1 pest tolščaka (če nimate lahko uporabite špinačo ali kodrolistni ohrovt)
  • 1 strok česna
  • 3 JŽ oljčnega olja
  • velik ščep sol in poper
  • sok 1 limone
  • 2 JŽ tahinija (sezamove paste - po želji)
  • rdeči namaz
  • 1/3 skodelice/40 g sončničnih semen
  • 1 rdeča pesa
  • svež nariban hren (po okusu)
  • 3 JŽ oljčnega olja
  • 1 strok česna
  • velik ščep sol in poper
  • 2 J tahinija (sezamove paste - po želji)
  • oranžni namaz
  • polovico muškatne buče ali buče maslenke
  • 1 pločevinka/200 g kuhane čičerike
  • pest divje zajčje detelje
  • 1 strok česna
  • 2 JŽ tahinija (sezamove paste - po želji)
  • 1/2 čž kumine v prahu
  • 4 JŽ oljčnega olja
Zeleni Namaz

Za zelenega uporabljamo divjo regačico, ki vsebuje eterično olje in po okusu spominja na zeleno. Za solato uporabljamo mlade liste v vsej rastni sezoni. Spodbuja našo prebavo in presnovo, deluje razkuževalno in spodbujevalno. Dodajamo še tolščak, ki je milega, rahlo kislega in slanega okusa. Je prastara zdravilna rastlina za poživitev presnove. Vsebuje obilo vitamina C in rudnin ter je znan po visoki vrednosti maščobnih kislin omega 3.

Priprava: Vse sestavine razen oljčnega olja stresemo v Beko sekljalnik in zmeljemo do gladkega. Medtem počasi dodajamo oljčno olje. Prestavimo na krožnik in po želji okrasimo s sirom feta.

Rdeči Namaz

Poigrala sem se z vsem znanim hranilnim hrenom. Poleg ostrih gorčičnih olj vsebuje veliko vitamina C, kalij, kalcij, magnezij in vitamine skupine B, antibiotične snovi in druge učinkovine, zato je zelo cenjen tudi v zdravilstvu. Pospešuje prebavo in prekrvitev, spodbuja izločanje seča, razkužuje in ima celilne lastnosti. Vendar ravno zaradi njegove ostrine ne smemo pretiravati z uživanjem.

Priprava: Peso razrežite in jo v pečici na 220 stopinj Celzija pecite do mehkega približno 25 minut. Nato na suhi ponvi popražite sončnična semena, dokler ne zadišijo in porjavijo. V Beko sekljalnik stresite vse sestavine in jih zmeljite do gladkega. Prestavite v servirno skledo.

Oranžni Humus

Temu namazu sem dodala divjo zajčjo deteljico, ki je zaradi kiselkastega okusa popoln dodatek k sladki buči. Zajčja deteljica je nežna in nizka rastlina, visoka približno deset centimetrov. Najdemo jo v senčnih gozdovih, pod strnjenimi skupinami dreves ali pod gostim grmovjem, kjer zaradi sence ne raste nič drugega. Požvečen listek nas osveži, nekateri pravijo, da tudi zmanjša občutek žeje.

Priprava: Razrežite in olupite bučo in jo v pečici na 220 stopinj Celzija pecite do mehkega približno 20 minut. Vse sestavine razen oljčnega olja v Beko sekljalnik zmeljite do gladkega. Medtem počasi dodajajte oljčno olje. Postrezite v skledi.

This post is also available in: En

Tudi na teresamisu