Brezglutenska pita s šparglji

Recepti

Nekaj spečenega in nekaj slanega, sem dobro – se morda sprašujete … Ja, sem! Da, jem tudi slano in pečeno hrano! 🙂 In ne nisem veganka, vendar podpiram prehrano na bazi sveže zelenjave in sadja. Torej za danes malo drugačen post. Bila sem navdihnjena nad neverjetnimi pitami od Bazilike. Uporabila sem njen recept, vendar ga preuredila v brezglutenskega in z drugačnim nadevom. Moja prva slana pita je bila uspešna, le s kančkom boja s testom. A izkazala se je kot zelo okusna, hrustljava in zdrava!

Testo

  • 1/2 skodelice (250g) mrzlega masla, narezanega
  • 1/2 ČŽ soli
  • 1 velik rumenjak
  • 1 dl mrzle vode
  • 1/4 skodelice mandljeve moke
  • 1/4 brezglutenske moke (lahko rudi kamutove ali purine če niste intolerantni na gluten)
  • 3/4 skodelice ajdove moke
  • Najprej na brzino zmešaš (lahko v mešalniku) maslo, moko in sol, potem dodaš rumenjak in hladno vodo. S hladnimi rokami res hitro oblikuješ kepo testa, ne vleči, ne mesi. Postavi v folijo in v hladilnik za 30 min. Nato razvaljaš na fino pomokani podlagi in obložiš model. Testo daš v model za pite. Pečico prižgeš na 180 stopinj.In nato nasvet, ki ga še nikoli nisem sprobala …

    Ko pečeš pite – sladke ali slane, se moraš oborožit s kakšno slabo kilo fižola. Daš ga navrh testa na list paprija za peko. Pečeš okoli 10min.

Nadev

  • 3 skodelice skute
  • 4 JŽ ovčjega jogurta
  • 3 jajca
  • šop špargljev
  • 1 por
  • svež peteršilj
  • čemaž
  • drobnjak
  • 1/3 skodelice ovčjega sira
  • sol/poper
  • Popražite za par minute narezan pro in šparglje. Dodajte v maso z vsemi zgornjimi sestavinami. Dodajte na svoje test in pecite še dodatnih 30-40min. Pustite da se malo ohladi in servirajte z solato.

 

Inspiracija mojstrice pit Bazilika 

Tudi na teresamisu

Brezglutenska pita s šparglji
prigrizki 17. 2. 2019

Humus in Namazi na Tri Načine

Tisti, ki poznate ime Dario Cortese, veste, da je naše srečanje z njim zagotovo nekaj posebnega. In prav imate, preživela sem dan z živo enciklopedijo o divji hrani, ki jo najdemo pred svojim nosom. Divja hrana so užitne rastline, ki jih najdemo v naravi. To je hrana, ki so jo jedli, ko nas še ni bilo. Je prahrana, iz katere se je razvilo vse, kar danes pridelujemo in gojimo. Divje rastline so svojevrsten svet, ki že po izrazitem okusu signalizirajo ”živodejno” hrano. V Sloveniji imamo veliko divje hrane, zaradi različnih geografskih enot je rastje zelo raznoliko. Pri nas raste približno 1500 vrst rastlin, vsaj dve tretjini lahko uporabimo za prehrano. Divja hrana je hrana za moč. Te rastline v povprečju vsebujejo od tri- do štirikrat več vitaminov, rudnin in drugih bioaktivnih snovi kot gojene, in sicer zaradi preprostega razloga: ker se morajo potruditi za rast, so zelo močne in del moči posredujejo tudi nam. Po Darijevem prepričanju v standardni prehrani zahodnega človeka primanjkuje predvsem rudnin, saj je to, kar uživamo danes, osiromašena hrana, ki bolj odvzema, kot daje. Dario pravi, da je ključ zdrave prehrane vsega po malem, on je vse, vendar mu dodatek divje prehrane daje moč in sitost, občutek celosti, zaradi česar ne sega po nepotrebni predelani hrani. Ko sem ga vprašala o kruhu in sladkarijah, je z nasmeškom odgovoril: “Zakaj bi svojo lakoto zapravil za tako prazno, nesmiselno in dolgočasno hrano, ko imam pred nosom tako polno in mogočno divjo igralnico." Tako sem z njegovo pomočjo in inspiracijo pripravila divje humuse in namaze na tri načine. *V sodelovanju z Beko*

Preberi več